Uncategorized

PRIDI MALO MIMO, DA SE NAPOLNIM S TVOJO POZITIVNOSTJO…

dav

… je stavek, ki ga poslušam že odkar pomnim.
Pred leti, ko sem bila na branju svojega življenjskega poslanstva, sem izvedela, da je moja glavna naloga prebuditi radost v ljudeh, ker sem, kot se je izrazila gospa, človek, ki nosi sonce v srcu. To sem seveda že vedela, saj sem pogosto videla, kako ljudje poleg mene postajajo vedno bolj veseli, optimistični ter iskreni do sebe. Ko si človek dovoli biti to, kar je, se v njem avtomatsko prižge občutek svobode in seveda radosti.
Od kod prihaja pozitivnost? Preprosto iz zaupanja. Iz vere, da sila, ki te je ustvarila ve, kaj se mora zgoditi in da se vse dogaja v tvoje najvišje dobro.
Kaj je najhujše, kar se ti lahko zgodi? Smrt? Trpljenje? Po mojem mnenju životarjenje, življenje v katerem ne vidiš smisla. Negativnost. Najhujše trpljenje si zadajamo s svojimi mislimi, frustracijami, strahovi, omejitvami in nevero. V obup nas spravlja občutek, da smo sami in da nimamo podpore. Vse to si ustvarimo, ker dovolimo mislim, ki jih ne želimo, da nam rojijo po glavi, ker se ne znamo, ne želimo in nočemo premakniti v lepši svet. Smrt ob tem sploh ni nekaj slabega, ampak je odrešitev. V regresijah in meditacijah sem podoživljala svoja prejšnja življenja in tudi svoje smrti. Občutila sem prehod iz fizičnega v stanje breztelesnosti, v svetlobo in zato lahko mirno rečem – smrt je precenjena, življenje pa podcenjeno.
Trenutek v katerem se ustaviš, začutiš vdih in izdih, umiriš pogled ali zapreš oči, občutiš zvoke, občutiš zrak – tu se nahaja središče naše moči, obvladovanje življenja in hkrati prepustitev. Misli ni, ker so se stopile v dihanju in v popolni predaji trenutku. Imaš telo, a ga ne čutiš. Občutiš vse kar se dogaja, a nisi vezan na te občutke. Popolnoma se izgubi potreba po nadzoru in spreminjanju. To je osvoboditev. Si in nisi. Povezan z vsem, a hkrati z ničemer. Hkrati telo in svetloba. Center čiste radosti.
Zato je radost pretočnost telesa, duha, misli in čustev. Je konstantno delo na sebi. Je zlitje s sedanjim trenutkom. Je živeti svoj kreativni potencial.
Torej, ko pridem malo mimo s svojo pozitivno energijo, te v bistvu samo spomnim, da si tam nekje pozabil nase in da tvoja duša hrepeni po tem, da se spet najdeta.

Uncategorized

Zakaj je za nas življenjskega pomena, da živimo sebe?

dav

Ste vedeli, da čustvo radosti sproži v možganih iste centre kot odmerek kokaina? Ste vedeli, da čustvo radosti nima nobenih stranskih učinkov in da je popolnoma zastonj?
Ko uporabljamo svoj ustvarjalni potencial, ko uživamo v svojem delovanju se v naših možganih sproža dopamin in zaradi tega smo še boljše volje, imamo več energije, več motivacije, osredotočenosti, lažje razmišljamo in imamo več domišljije.
Torej je za vse nas resnično življenjskega pomena, da delamo to, kar nas zares veseli in tudi, da se naučimo uživati v vsem, kar počnemo. Posledica tega je, da čutimo strast in smo konstantno v sedanjem trenutku.
A zakaj je premalo ljudi na tem svetu resnično srečnih? Ker so se predali. Ker so pozabili na svoje želje. Ker niso poskusili vsaj še enkrat. Ker so pozabili, da so oni tisti, ki usmerjajo svoje življenje. Ker so pozabili, da stvari dolgoročno ne osrečujejo. V neki raziskavi o vplivu denarja na srečo so ugotovili, da denar vpliva na naše zadovoljstvo samo do trenutka, ko pomaga nam in naši družini zagotoviti osnovne potrebe. Dodaten denar pa nima vpliva na naše zadovoljstvo.
Resnično smo torej lahko srečni samo, če živimo svoje poslanstvo – kar nam sproži globoko notranjo motivacijo – in ob tem izkoriščamo svoje talente, ki so nam bili položeni v zibelko. Bolj preprosto rečeno – naše poslanstvo je tisto, katerega bi opravljali tudi brez plačila, ker nas že samo to, da ga opravljamo, maksimalno zadovoljuje. Tudi nesebična dejanja so za nas izredno koristna, saj nam dajejo globok občutek smisla.
Zdaj nimamo več izgovorov, da nismo srečni. Vemo, kaj je potrebno storiti in če tega ne storite, vsaj nehajte obremenjevati druge s svojim nezadovoljstvom in se raje posvetite svojemu dihanju. In svet bo takoj lepši.