Uncategorized

SAMI SEBI NE MOREMO UBEŽATI

Več znanja, kot imamo, globlje razumevanje se začne prebujati v nas. Bolj jasne namere imamo, prej se uresniči to, kar si želimo. Bolj usmerjamo pozornost v to, kar si želimo, s tem, da to občutimo, prej se nam to začne prikazovati v realnosti.

Kje se potem izgubimo, da vse ne poteka tako gladko?

Po mojem mnenju nam največ pozornosti, ki bi jo lahko usmerili v oblikovanje tega, kar si želimo, vzamejo informacije, ki nam niso všeč. Torej različne novice, objave, ob katerih takoj začutimo, da se naša energije spremeni – bodisi postanemo jezni, žalostni ali dobimo občutek nemoči. In teh novic je veliko preveč – po radiu, televiziji, socialnih omrežjih …

Kaj lahko storimo glede tega? Rešitev je veliko bolj preprosta, kot se nam zdi, saj imamo vedno, ampak res vedno, možnost izbire. Lahko se seveda izključimo iz vseh medijev, ampak to sploh ni potrebno. Na tv-ju lahko gledamo samo oddaje, ki si jih izberemo – tako, da si previjemo vse reklame, vsa poročila – gledamo izključno tisto, kar želimo. Na radiju prestavimo kanal, ko se začnejo novice. Na fb-ju lahko pri vseh, katerih objave nam niso všeč, kliknemo, da jim ne sledimo in tako njihovih objav sploh ne vidimo več.

Bodite tudi pozorni, kateri naslovi novic vas najbolj pritegnejo – so to dramatični, strašni, šokantni ali veseli, optimistični in prijazni. Z lahkoto že po naslovu izločimo tisto, kar nam ne bo prineslo dobrega počutja. Prav tako naj nas izbira knjig vodi pri temu, kakšne občutke nam zbuja. Poznam ljudi, ki berejo samo grozljivke, strašne zgodbe iz preteklosti … Ja, razumem, zgodovina nas uči, a vseeno mislim, da nas je že dovolj naučila glede hudih in težkih stvari, ki so se zgodile in ne čutim nobene potrebe, da bi si s tem kvarila svoje dobro počutje in svojo pozitivno energijo.

Moja glavna pozitivna misel je, da za vse obstaja rešitev. Ker to zares verjamem, se rešitev vedno prikaže. Ko čutim, da mi energija začne padati, si rečem – ali želim ustvarjati to, kar zdaj čutim? To vprašanje me prebudi, da takoj preusmerim pozornost. Včasih ne gre tako zlahka, zdi se nam, kot da želimo biti v neki drami, jezi, žalosti, občutkih, ki nas vlečejo navzdol … ko se počutimo tako, samo sprejmimo vse te občutke in se opazujmo. Vsa ta čustva rabijo samo našo pozornost in sprejemanje – ko to dobijo, nimajo več potrebe po tem, da obstajajo.

Naš um in naša čustva so z nami 24 ur na dan, 7 dni na teden, ves mesec, vso leto in vsa leta našega življenja ne glede na to, kje smo. Edini pobeg pred vsem tem je spanje ali meditacija.

Sami sebi ne moremo ubežati, lahko pa se začnemo razumeti sami s seboj. Lahko imamo zmenke sami s seboj in se spoznavamo. Lahko se sprejmemo takšni kot smo. Lahko rastemo in se razvijamo vsak dan.

Samo z duhovno rastjo naše življene postaja vedno boljše in vedno lažje. Samo z duhovno rastjo se začne prebujate naše zavedanje, naše razumevanje in videnja celote. Samo z duhovno rastjo lahko dejansko občutimo radost, ki presega vse zemeljske občutke radosti.

Zato je moj nasvet – pogovarjajte se sami s seboj. Pogovarjajte se, kot bi se z otrokom, ki mu želite pomagati. Podpirajte se, iščite rešitve, pohvalite se, spodbujajte se, tolažite se.

Ko se zares naučimo uporabljati svoj um, dobimo najmočnejše orodje za ustvarjanje vsega, kar si želimo. Ko zares razumemo svoja čustva, jih sprejmemo, jim namenimo pozornost, se zavedamo, da obstajajo z razlogom, se dvignemo po čustveni lestvici korak za korakom. Naša prevladujoča energija s tem postaja vedno boljša, vedno bolje se počutimo, vedno boljše izgledamo, več energije in strasti občutimo.

Pri vsem tem ne potrebujemo nikogar drugega kot sebe. Vse ljudi, ki jih želimo in potrebujemo si s svojo miselnostjo ustvarimo. To je naša moč in to je naša svoboda. Vsi smo kreatorji, ustvarjamo ne glede na to, a se tega zavedamo ali ne. A ko postanemo zavestni kreatorji ustvarjamo svet kakršnega si želimo.

Čas je, da se tega zavemo.

Uncategorized

Mir se pričenja z nami

Velikokrat me kdo vpraša, kako sem lahko tako mirna. Odgovor je sila preprost. Z delom na sebi, z razumevanjem sebe in s sprejemanjem sebe se začnemo zavedati SEBE in svoje izjemne moči.

Dejstvo je, da se zunaj nas ne nahaja nič, kar ne izhaja iz nas. Iz naših prepričanj smo si ustvarili svet okoli sebe, ljudi okoli sebe in prav vse situacije, ki se nam dogajajo. Tako je, naša prepričanja so naša čarobna palica.

Kje pa smo dobili ta svoja tako zelo pomembna prepričanja? Z nekaterimi smo prišli na ta planet, večino pa smo pridobili od svoje družine, prijateljev, učiteljev in širše družbe. Naša prepričanja so preprosto misli, ki smo si jih ali pa so nam jih pogosto ponavljali, zato smo jih sprejeli za svoje in so seveda pomemben del naše identitete.

Za nas pa je pomembno, če nam naša prepričanja dajejo mir, radost in ljubezen.

Na žalost so zelo redki tisti, ki so bili pozorni na svoja prepričanja in so si iz njih ustvarili takšna, ki jim služijo. Ampak to so ljudje, ki živijo svoje sanje. Ljudje, ki imajo čudovite odnose. Sočutni ljudje, ki ne padajo v drame drugih, ljudje, ki se zavedajo, da si svoje življenje ustvarjajo sami ali preprosto rečeno – svobodni ljudje. Zame so svobodni ljudje tisti, ki se zavedajo čarobne moči svojih prepričanj in jih znajo spremeniti v takšne, ki jim resnično maksimalno služijo v življenju. Ko ozavestijo misel se vprašajo: Ali mi ta misel služi z namenom, da se moje življenje izboljša? Ali se mi ob tej misli prebudijo prijetna čustva? Če ne, me resnično zanima, zakaj bi se oklepali nečesa, kar nam ne služi. In potem zaslišim: Ampak to vedo vsi, to se vsem dogaja … Pa si ponovno poglejte vse te ljudi. Si želite biti takšni? Si želite imeti takšne odnose? So srečni, izpopolnjeni, mirni? Se v njihovi družbi dobro počutite?

Seveda niso samo naša prepričanja tista, ki se jih oklepamo. Oklepamo se služb, ki jih ne maramo, oklepamo se partnerjev in prijateljev, ob katerih se ne počutimo dobro, oklepamo se celo restavracij, ki nam strežejo slabo hrano … Zakaj? Samo zato, ker se bojimo sprememb. Prepričanje – zagotovo je lahko še slabše – je ubilo mnogo sanj. A to prepričanje z lahkoto spremenimo v ZAGOTOVO JE LAHKO VELIKO BOLJŠE. Kaj ni čisto drugačen občutek, ko izgovorimo pozitivno misel, namesto negativne? Zakaj? Ker se takrat naša duša strinja z nami in ko smo povezani s svojo dušo, se počutimo dobro.

Poskusite en dan vsako negativno misel, ki jo dobite, zapisati na papir in jo spremeniti v pozitivno misel. Opazujte, kako se počutite, ko zapisujete prvo varianto in kako se počutite, ko zapisujete drugo varianto. Razlika je kot noč in dan.

Na takšen način lahko postopoma začnemo spreminjati svoje življenje. Obstaja pa še en hudo pomemben detajl. Naše misli ustvarijo čustva, čustva pa so tista, ki vibrirajo, kar pomeni, da so čustva tista, ki potem zares ustvarjajo našo realnost.

Naši notranji strahovi, jeza, žalost ali pa po drugi strani ljubezen, hvaležnost, radost se realizirajo v situacijah, ki nam ta čustva in občutke potrjujejo.

Tako preprosto je vse skupaj. Drugi ljudje vam torej nič ne delajo, ampak samo iz vas potegnejo to, kar se v vas skriva. Vprašanje, ki sledi je: Ali naj potem zatrem jezo, ki mi jo nekdo povzroči? Ne, ozavestite, kaj se dogaja v vas, ozavestite, da se ta jeza (ali karkoli drugega) želi izraziti s pomočjo nekoga. Ta jeza je lahko potlačena žalost, nemoč, občutek manjvrednosti, strah, frustracije … pač nekaj, kar niste ozavestili in se pomirili sami s seboj.
Nihče nam nič ne dela, vse si počnemo sami.

Z meditacijo ozavestimo vsa svoja potlačena čustva in jih sprejmemo kot lekcijo, brez da imamo nepotrebne drame z drugimi ljudmi. Tudi drugi ljudje nas ne morejo sprovocirati s svojimi dramami, ker jih razumemo, zakaj tako reagirajo in se ne spuščamo na njihov nivo, ampak jim preprosto, na miren način dovolimo, da izrazijo kaj se dogaja v njih. Ne boste verjeli, ampak na takšen način se tudi oni osvobodijo in dojamejo, da vsa ta drama nima nikakršnega smisla.

Naš notranji mir nam torej kaže, da smo pomirjeni sami s seboj, da imamo globoko razumevanje do sebe in s tem do vseh okoli sebe. Mir se pričenja z nami.

Uncategorized

PRIDI MALO MIMO, DA SE NAPOLNIM S TVOJO POZITIVNOSTJO…

dav

… je stavek, ki ga poslušam že odkar pomnim.
Pred leti, ko sem bila na branju svojega življenjskega poslanstva, sem izvedela, da je moja glavna naloga prebuditi radost v ljudeh, ker sem, kot se je izrazila gospa, človek, ki nosi sonce v srcu. To sem seveda že vedela, saj sem pogosto videla, kako ljudje poleg mene postajajo vedno bolj veseli, optimistični ter iskreni do sebe. Ko si človek dovoli biti to, kar je, se v njem avtomatsko prižge občutek svobode in seveda radosti.
Od kod prihaja pozitivnost? Preprosto iz zaupanja. Iz vere, da sila, ki te je ustvarila ve, kaj se mora zgoditi in da se vse dogaja v tvoje najvišje dobro.
Kaj je najhujše, kar se ti lahko zgodi? Smrt? Trpljenje? Po mojem mnenju životarjenje, življenje v katerem ne vidiš smisla. Negativnost. Najhujše trpljenje si zadajamo s svojimi mislimi, frustracijami, strahovi, omejitvami in nevero. V obup nas spravlja občutek, da smo sami in da nimamo podpore. Vse to si ustvarimo, ker dovolimo mislim, ki jih ne želimo, da nam rojijo po glavi, ker se ne znamo, ne želimo in nočemo premakniti v lepši svet. Smrt ob tem sploh ni nekaj slabega, ampak je odrešitev. V regresijah in meditacijah sem podoživljala svoja prejšnja življenja in tudi svoje smrti. Občutila sem prehod iz fizičnega v stanje breztelesnosti, v svetlobo in zato lahko mirno rečem – smrt je precenjena, življenje pa podcenjeno.
Trenutek v katerem se ustaviš, začutiš vdih in izdih, umiriš pogled ali zapreš oči, občutiš zvoke, občutiš zrak – tu se nahaja središče naše moči, obvladovanje življenja in hkrati prepustitev. Misli ni, ker so se stopile v dihanju in v popolni predaji trenutku. Imaš telo, a ga ne čutiš. Občutiš vse kar se dogaja, a nisi vezan na te občutke. Popolnoma se izgubi potreba po nadzoru in spreminjanju. To je osvoboditev. Si in nisi. Povezan z vsem, a hkrati z ničemer. Hkrati telo in svetloba. Center čiste radosti.
Zato je radost pretočnost telesa, duha, misli in čustev. Je konstantno delo na sebi. Je zlitje s sedanjim trenutkom. Je živeti svoj kreativni potencial.
Torej, ko pridem malo mimo s svojo pozitivno energijo, te v bistvu samo spomnim, da si tam nekje pozabil nase in da tvoja duša hrepeni po tem, da se spet najdeta.

Uncategorized

VEDNO PRIPRAVLJENI NA SMRT

Prešinila me je izjemno zanimiva misel: Če bi umrla danes, bi umrla srečna. Nastala je tišina. Priznam, to je presenetilo še mene.

Seveda se je kar hitro oglasil razum in začel premišljevati, kako sem prišla do takšne ideje. Pa sem se spomnila svojih sanj izpred mnogo let, nekje na začetku srednje šole. V sanjah sem bila mala punčka, ki je gledala takratno podobo mene. Globoko me je prizadelo, ko sem videla razočaranje v njenih očeh. Prešinilo me je, da takrat niti približno nisem živela tega, zaradi česar sem prišla na ta planet. Zato se je od takrat dalje pričelo moje vsakodnevno delo na sebi. Mogoče sem res malo bolj trde glave, saj je trajalo leta in leta, da sem dojela, da je prav vse, kar vidim s svojimi očmi, slišim s svojimi ušesi, dojemam s svojim razumom ter čutim s svojim srcem samo odraz mene in mojih prepričanj. In da lahko prepričanje, ki mi ne služi, kdajkoli spremenim. To spoznanje me je neverjetno osvobodilo.

Osvobodilo me je tudi spoznanje, da imamo svoje talente izključno zato, da jih delimo z drugimi. Vsak je ustvarjen z namenom in če svojega življenjskega namena ne živi, je nesrečen, bolan, živi brez smisla.

V vsakem izmed nas je majhna punčka ali majhen fantek, ki ve, da smo mi tisti, ki si krojimo svojo pot, da smo mi tisti, ki se zavedamo, kaj je dobro za nas in da je od nas odvisno kakšne odnose si bomo ustvarili. Ne rabimo vlog v obliki mučenika, mučitelja ali rešitelja. Čas je, da gremo naprej, brez bremen. Odreši nas lahko samo spoznanje, da se zavedamo kdo smo in zakaj smo tu.

Joga je priprava na smrt, zato bi bilo mogoče prav, da se vsak dan vprašamo ali smo pripravljeni nanjo. S tem ne mislim, da se ves čas ukvarjamo s tem, ampak preprosto ali živimo najboljšo verzijo sebe. Smo sočutni in iskreni do sebe in drugih? Nismo pohlepni in smo disciplinirani brez da izvajamo nasilje nad seboj.

Joga ni samo vadba, ki se ji telesno posvetimo vsak dan pol ure. Je način življenja, popolna prisotnost v vsakem trenutku, pri vsakem delu in v vseh odnosih. Je spremljanje tega, kaj se dogaja v meni in iskanje poti do osvoboditve notranjih napetosti, ki nam ne dovolijo občutiti radosti.

Preprosta povezanost s samim seboj preko meditacije ali molitve nam daje vse odgovore in vse rešitve, ki jih potrebujemo vsak dan sproti. Korak za korakom smo tako vedno bližje sebi in svoji nesmrtnosti.

Mandala, ki odkrije svetlobo v tebi.