Uncategorized

SAMI SEBI NE MOREMO UBEŽATI

Več znanja, kot imamo, globlje razumevanje se začne prebujati v nas. Bolj jasne namere imamo, prej se uresniči to, kar si želimo. Bolj usmerjamo pozornost v to, kar si želimo, s tem, da to občutimo, prej se nam to začne prikazovati v realnosti.

Kje se potem izgubimo, da vse ne poteka tako gladko?

Po mojem mnenju nam največ pozornosti, ki bi jo lahko usmerili v oblikovanje tega, kar si želimo, vzamejo informacije, ki nam niso všeč. Torej različne novice, objave, ob katerih takoj začutimo, da se naša energije spremeni – bodisi postanemo jezni, žalostni ali dobimo občutek nemoči. In teh novic je veliko preveč – po radiu, televiziji, socialnih omrežjih …

Kaj lahko storimo glede tega? Rešitev je veliko bolj preprosta, kot se nam zdi, saj imamo vedno, ampak res vedno, možnost izbire. Lahko se seveda izključimo iz vseh medijev, ampak to sploh ni potrebno. Na tv-ju lahko gledamo samo oddaje, ki si jih izberemo – tako, da si previjemo vse reklame, vsa poročila – gledamo izključno tisto, kar želimo. Na radiju prestavimo kanal, ko se začnejo novice. Na fb-ju lahko pri vseh, katerih objave nam niso všeč, kliknemo, da jim ne sledimo in tako njihovih objav sploh ne vidimo več.

Bodite tudi pozorni, kateri naslovi novic vas najbolj pritegnejo – so to dramatični, strašni, šokantni ali veseli, optimistični in prijazni. Z lahkoto že po naslovu izločimo tisto, kar nam ne bo prineslo dobrega počutja. Prav tako naj nas izbira knjig vodi pri temu, kakšne občutke nam zbuja. Poznam ljudi, ki berejo samo grozljivke, strašne zgodbe iz preteklosti … Ja, razumem, zgodovina nas uči, a vseeno mislim, da nas je že dovolj naučila glede hudih in težkih stvari, ki so se zgodile in ne čutim nobene potrebe, da bi si s tem kvarila svoje dobro počutje in svojo pozitivno energijo.

Moja glavna pozitivna misel je, da za vse obstaja rešitev. Ker to zares verjamem, se rešitev vedno prikaže. Ko čutim, da mi energija začne padati, si rečem – ali želim ustvarjati to, kar zdaj čutim? To vprašanje me prebudi, da takoj preusmerim pozornost. Včasih ne gre tako zlahka, zdi se nam, kot da želimo biti v neki drami, jezi, žalosti, občutkih, ki nas vlečejo navzdol … ko se počutimo tako, samo sprejmimo vse te občutke in se opazujmo. Vsa ta čustva rabijo samo našo pozornost in sprejemanje – ko to dobijo, nimajo več potrebe po tem, da obstajajo.

Naš um in naša čustva so z nami 24 ur na dan, 7 dni na teden, ves mesec, vso leto in vsa leta našega življenja ne glede na to, kje smo. Edini pobeg pred vsem tem je spanje ali meditacija.

Sami sebi ne moremo ubežati, lahko pa se začnemo razumeti sami s seboj. Lahko imamo zmenke sami s seboj in se spoznavamo. Lahko se sprejmemo takšni kot smo. Lahko rastemo in se razvijamo vsak dan.

Samo z duhovno rastjo naše življene postaja vedno boljše in vedno lažje. Samo z duhovno rastjo se začne prebujate naše zavedanje, naše razumevanje in videnja celote. Samo z duhovno rastjo lahko dejansko občutimo radost, ki presega vse zemeljske občutke radosti.

Zato je moj nasvet – pogovarjajte se sami s seboj. Pogovarjajte se, kot bi se z otrokom, ki mu želite pomagati. Podpirajte se, iščite rešitve, pohvalite se, spodbujajte se, tolažite se.

Ko se zares naučimo uporabljati svoj um, dobimo najmočnejše orodje za ustvarjanje vsega, kar si želimo. Ko zares razumemo svoja čustva, jih sprejmemo, jim namenimo pozornost, se zavedamo, da obstajajo z razlogom, se dvignemo po čustveni lestvici korak za korakom. Naša prevladujoča energija s tem postaja vedno boljša, vedno bolje se počutimo, vedno boljše izgledamo, več energije in strasti občutimo.

Pri vsem tem ne potrebujemo nikogar drugega kot sebe. Vse ljudi, ki jih želimo in potrebujemo si s svojo miselnostjo ustvarimo. To je naša moč in to je naša svoboda. Vsi smo kreatorji, ustvarjamo ne glede na to, a se tega zavedamo ali ne. A ko postanemo zavestni kreatorji ustvarjamo svet kakršnega si želimo.

Čas je, da se tega zavemo.

Uncategorized

V čem je smisel življenja, če na koncu tako…

Svojo mamo sem pri štirih, petih letih vprašala, kaj se zgodi, ko umremo. Rekla mi je – pač umremo, konec. Seveda sem se začela jokati in se spraševati v čem je potem sploh smisel vsega tega našega življenja, kako je mogoče, da ne bom nikoli več videla ljudi, ki jih imam rada, zakaj sploh karkoli ustvarjati, si kopičiti materialne dobrine, če na koncu sledi smrt in tema. Že takrat sem vedela, da to ni pravi odgovor, ker dejansko zame ni imel nobenega smisla.

Vse v naravi kroži. Iz enega agregatnega stanja v drugega (voda, para, led…), vse v naravi spreminja obliko (rastlina, cvet, sadež, seme, nova rastlina) vsako živo bitje, ki umre, je hrana ali gnojilo drugemu živemu bitju in na takšen način živi dalje. Energija je neuničljiva.

Prepričana sem, da je že vsak izmed vas videl mrtvega človeka. Ob truplu dejansko začutiš, da je ostala samo lupina, da je nekaj velikega, močnega, svetlega odšlo iz tega bitja. Na pogrebih pogosto začutim srečno in zadovoljno dušo umrlega človeka, ki se je osvobodila starega, bolnega telesa in na drugi strani žalostne ljudi, ki vidijo samo mrtvo telo z mislijo, da bodo tudi oni nekoč umrli. Takrat se je smiselno vprašati ali dejansko jočemo za tem človekom ali se jočemo zaradi lastne minljivosti?

Smrt ni konec, govorim iz lastnih izkušenj. Podoživela sem že ogromno svojih smrti, prehodov na drugo stran in ob tem se pogosto spomnim šale, ko se dva dojenčka, dvojčka, pogovarjata v trebuhu in eden drugega sprašuje: »A ti misliš, da dejansko obstaja življenje izven tega«?

Včasih me duše poiščejo, da jim pomagam pri prehodu na t.i. drugo stran, včasih me pocukajo za rokav, da predam sporočilo njihovim dragim, ki žalujejo za njimi in jim v svoji žalosti ne dovolijo, da se jim približajo, jim pokažejo da so tukaj, bližje kot kdaj koli.

Sedaj se bo kdo vprašal, ali je potem prav, da smo žalostni. Seveda je prav, to je normalen proces, saj človeka ne bomo mogli več objeti, ga videti v fizični obliki, ampak v meditaciji se lahko pogovarjamo z njim, lahko čutimo njegovo energijo, njegovo prisotnost. To je izjemna tolažba. Človek, ki ga imamo radi ni izginil, samo spremenil je svojo obliko in odvrgel vse, kar je minljivo in začasno. Postal je svetloba.

Kot otroka me je bilo izjemno strah teme. Videla in čutila sem vse te energije in resnično sem bila v smrtnem strahu, ker nisem vedela, kaj se dogaja. Poleg tega se z nikomer nisem mogla o tem pogovarjati, saj so mi vedno rekli – da ni nič in da se mi to samo dozdeva. Šele, ko sem začela iskati rešitve, brati literaturo, se povezovati z ljudmi, ki s tem ukvarjajo – takrat sem doživela veliko olajšanje. Ja, obstaja svet, ki je vzporeden temu fizičnemu svetu in z razlogom imam že od malega vstop vanj. Moja duša je vedela, da potrebujem vse te izkušnje zase in seveda za vse ljudi s katerimi delam.

Zaradi vseh teh spoznaj in izkušenj nekako ne morem več živeti povprečnega življenja. Ne zanima me luksuz, ampak pristni odnosi. Ne zanimajo me površinski pogovori, ampak pogovori, pri katerih se dotaknem človeške duše. Ne zanima me cenenost množične proizvodnje, ampak pristnost neokrnjene narave. Ne zanimajo me ljudje, polni samih sebe in svojih dosežkov, ampak sproščeni, veseli ljudje povezani s svojim izvorom.

Zanimajo me ljudje, ki ustvarjajo iz svoje duše, ljudje, ki živijo svoje poslanstvo, ljudje, ki se zavedajo, da smo vsi eno in skupaj v tem, ljudje, ki pomagajo, brez da bi za to želeli karkoli v zameno. Zanimajo me ljudje, ki širijo radost in svetlobo, ljudje, ki se zavedajo svoje večne narave in ljudje, ki so že v času življenju presegli smrt.

Smrt ni konec in ko to dojamemo, postanemo svobodni.

dav

Uncategorized

Mir se pričenja z nami

Velikokrat me kdo vpraša, kako sem lahko tako mirna. Odgovor je sila preprost. Z delom na sebi, z razumevanjem sebe in s sprejemanjem sebe se začnemo zavedati SEBE in svoje izjemne moči.

Dejstvo je, da se zunaj nas ne nahaja nič, kar ne izhaja iz nas. Iz naših prepričanj smo si ustvarili svet okoli sebe, ljudi okoli sebe in prav vse situacije, ki se nam dogajajo. Tako je, naša prepričanja so naša čarobna palica.

Kje pa smo dobili ta svoja tako zelo pomembna prepričanja? Z nekaterimi smo prišli na ta planet, večino pa smo pridobili od svoje družine, prijateljev, učiteljev in širše družbe. Naša prepričanja so preprosto misli, ki smo si jih ali pa so nam jih pogosto ponavljali, zato smo jih sprejeli za svoje in so seveda pomemben del naše identitete.

Za nas pa je pomembno, če nam naša prepričanja dajejo mir, radost in ljubezen.

Na žalost so zelo redki tisti, ki so bili pozorni na svoja prepričanja in so si iz njih ustvarili takšna, ki jim služijo. Ampak to so ljudje, ki živijo svoje sanje. Ljudje, ki imajo čudovite odnose. Sočutni ljudje, ki ne padajo v drame drugih, ljudje, ki se zavedajo, da si svoje življenje ustvarjajo sami ali preprosto rečeno – svobodni ljudje. Zame so svobodni ljudje tisti, ki se zavedajo čarobne moči svojih prepričanj in jih znajo spremeniti v takšne, ki jim resnično maksimalno služijo v življenju. Ko ozavestijo misel se vprašajo: Ali mi ta misel služi z namenom, da se moje življenje izboljša? Ali se mi ob tej misli prebudijo prijetna čustva? Če ne, me resnično zanima, zakaj bi se oklepali nečesa, kar nam ne služi. In potem zaslišim: Ampak to vedo vsi, to se vsem dogaja … Pa si ponovno poglejte vse te ljudi. Si želite biti takšni? Si želite imeti takšne odnose? So srečni, izpopolnjeni, mirni? Se v njihovi družbi dobro počutite?

Seveda niso samo naša prepričanja tista, ki se jih oklepamo. Oklepamo se služb, ki jih ne maramo, oklepamo se partnerjev in prijateljev, ob katerih se ne počutimo dobro, oklepamo se celo restavracij, ki nam strežejo slabo hrano … Zakaj? Samo zato, ker se bojimo sprememb. Prepričanje – zagotovo je lahko še slabše – je ubilo mnogo sanj. A to prepričanje z lahkoto spremenimo v ZAGOTOVO JE LAHKO VELIKO BOLJŠE. Kaj ni čisto drugačen občutek, ko izgovorimo pozitivno misel, namesto negativne? Zakaj? Ker se takrat naša duša strinja z nami in ko smo povezani s svojo dušo, se počutimo dobro.

Poskusite en dan vsako negativno misel, ki jo dobite, zapisati na papir in jo spremeniti v pozitivno misel. Opazujte, kako se počutite, ko zapisujete prvo varianto in kako se počutite, ko zapisujete drugo varianto. Razlika je kot noč in dan.

Na takšen način lahko postopoma začnemo spreminjati svoje življenje. Obstaja pa še en hudo pomemben detajl. Naše misli ustvarijo čustva, čustva pa so tista, ki vibrirajo, kar pomeni, da so čustva tista, ki potem zares ustvarjajo našo realnost.

Naši notranji strahovi, jeza, žalost ali pa po drugi strani ljubezen, hvaležnost, radost se realizirajo v situacijah, ki nam ta čustva in občutke potrjujejo.

Tako preprosto je vse skupaj. Drugi ljudje vam torej nič ne delajo, ampak samo iz vas potegnejo to, kar se v vas skriva. Vprašanje, ki sledi je: Ali naj potem zatrem jezo, ki mi jo nekdo povzroči? Ne, ozavestite, kaj se dogaja v vas, ozavestite, da se ta jeza (ali karkoli drugega) želi izraziti s pomočjo nekoga. Ta jeza je lahko potlačena žalost, nemoč, občutek manjvrednosti, strah, frustracije … pač nekaj, kar niste ozavestili in se pomirili sami s seboj.
Nihče nam nič ne dela, vse si počnemo sami.

Z meditacijo ozavestimo vsa svoja potlačena čustva in jih sprejmemo kot lekcijo, brez da imamo nepotrebne drame z drugimi ljudmi. Tudi drugi ljudje nas ne morejo sprovocirati s svojimi dramami, ker jih razumemo, zakaj tako reagirajo in se ne spuščamo na njihov nivo, ampak jim preprosto, na miren način dovolimo, da izrazijo kaj se dogaja v njih. Ne boste verjeli, ampak na takšen način se tudi oni osvobodijo in dojamejo, da vsa ta drama nima nikakršnega smisla.

Naš notranji mir nam torej kaže, da smo pomirjeni sami s seboj, da imamo globoko razumevanje do sebe in s tem do vseh okoli sebe. Mir se pričenja z nami.

duhovnost

ZAKAJ NEKATERI HUJŠAJO VSO SVOJE ŽIVLJENJE?

Čustvenih težav ne moremo rešiti z dieto, zato se je potrebno vprašati, kaj je pravi vzrok prevelike telesne teže in konstantnega nihanja teže.

Možni vzroki so: preobčutljivost, ranljivost, občutek, da nisi dovolj dober, negotovost, občutek ujetosti, nemotiviranost, odlašanje in prelaganje, občutek, da nikamor ne spadaš. Neprestano delovanje proti sebi in svojim občutkom.

Odvečne kile so ščit, ki varujejo pred bolečino in nezadovoljstvom. S prenajedanjem zadušimo svoje prave občutke. S hrano se kaznujemo, da naša resnična lepota ne more priti na plan. Preberi več “ZAKAJ NEKATERI HUJŠAJO VSO SVOJE ŽIVLJENJE?”