Uncategorized

SAMI SEBI NE MOREMO UBEŽATI

Več znanja, kot imamo, globlje razumevanje se začne prebujati v nas. Bolj jasne namere imamo, prej se uresniči to, kar si želimo. Bolj usmerjamo pozornost v to, kar si želimo, s tem, da to občutimo, prej se nam to začne prikazovati v realnosti.

Kje se potem izgubimo, da vse ne poteka tako gladko?

Po mojem mnenju nam največ pozornosti, ki bi jo lahko usmerili v oblikovanje tega, kar si želimo, vzamejo informacije, ki nam niso všeč. Torej različne novice, objave, ob katerih takoj začutimo, da se naša energije spremeni – bodisi postanemo jezni, žalostni ali dobimo občutek nemoči. In teh novic je veliko preveč – po radiu, televiziji, socialnih omrežjih …

Kaj lahko storimo glede tega? Rešitev je veliko bolj preprosta, kot se nam zdi, saj imamo vedno, ampak res vedno, možnost izbire. Lahko se seveda izključimo iz vseh medijev, ampak to sploh ni potrebno. Na tv-ju lahko gledamo samo oddaje, ki si jih izberemo – tako, da si previjemo vse reklame, vsa poročila – gledamo izključno tisto, kar želimo. Na radiju prestavimo kanal, ko se začnejo novice. Na fb-ju lahko pri vseh, katerih objave nam niso všeč, kliknemo, da jim ne sledimo in tako njihovih objav sploh ne vidimo več.

Bodite tudi pozorni, kateri naslovi novic vas najbolj pritegnejo – so to dramatični, strašni, šokantni ali veseli, optimistični in prijazni. Z lahkoto že po naslovu izločimo tisto, kar nam ne bo prineslo dobrega počutja. Prav tako naj nas izbira knjig vodi pri temu, kakšne občutke nam zbuja. Poznam ljudi, ki berejo samo grozljivke, strašne zgodbe iz preteklosti … Ja, razumem, zgodovina nas uči, a vseeno mislim, da nas je že dovolj naučila glede hudih in težkih stvari, ki so se zgodile in ne čutim nobene potrebe, da bi si s tem kvarila svoje dobro počutje in svojo pozitivno energijo.

Moja glavna pozitivna misel je, da za vse obstaja rešitev. Ker to zares verjamem, se rešitev vedno prikaže. Ko čutim, da mi energija začne padati, si rečem – ali želim ustvarjati to, kar zdaj čutim? To vprašanje me prebudi, da takoj preusmerim pozornost. Včasih ne gre tako zlahka, zdi se nam, kot da želimo biti v neki drami, jezi, žalosti, občutkih, ki nas vlečejo navzdol … ko se počutimo tako, samo sprejmimo vse te občutke in se opazujmo. Vsa ta čustva rabijo samo našo pozornost in sprejemanje – ko to dobijo, nimajo več potrebe po tem, da obstajajo.

Naš um in naša čustva so z nami 24 ur na dan, 7 dni na teden, ves mesec, vso leto in vsa leta našega življenja ne glede na to, kje smo. Edini pobeg pred vsem tem je spanje ali meditacija.

Sami sebi ne moremo ubežati, lahko pa se začnemo razumeti sami s seboj. Lahko imamo zmenke sami s seboj in se spoznavamo. Lahko se sprejmemo takšni kot smo. Lahko rastemo in se razvijamo vsak dan.

Samo z duhovno rastjo naše življene postaja vedno boljše in vedno lažje. Samo z duhovno rastjo se začne prebujate naše zavedanje, naše razumevanje in videnja celote. Samo z duhovno rastjo lahko dejansko občutimo radost, ki presega vse zemeljske občutke radosti.

Zato je moj nasvet – pogovarjajte se sami s seboj. Pogovarjajte se, kot bi se z otrokom, ki mu želite pomagati. Podpirajte se, iščite rešitve, pohvalite se, spodbujajte se, tolažite se.

Ko se zares naučimo uporabljati svoj um, dobimo najmočnejše orodje za ustvarjanje vsega, kar si želimo. Ko zares razumemo svoja čustva, jih sprejmemo, jim namenimo pozornost, se zavedamo, da obstajajo z razlogom, se dvignemo po čustveni lestvici korak za korakom. Naša prevladujoča energija s tem postaja vedno boljša, vedno bolje se počutimo, vedno boljše izgledamo, več energije in strasti občutimo.

Pri vsem tem ne potrebujemo nikogar drugega kot sebe. Vse ljudi, ki jih želimo in potrebujemo si s svojo miselnostjo ustvarimo. To je naša moč in to je naša svoboda. Vsi smo kreatorji, ustvarjamo ne glede na to, a se tega zavedamo ali ne. A ko postanemo zavestni kreatorji ustvarjamo svet kakršnega si želimo.

Čas je, da se tega zavemo.

Uncategorized

V čem je smisel življenja, če na koncu tako…

Svojo mamo sem pri štirih, petih letih vprašala, kaj se zgodi, ko umremo. Rekla mi je – pač umremo, konec. Seveda sem se začela jokati in se spraševati v čem je potem sploh smisel vsega tega našega življenja, kako je mogoče, da ne bom nikoli več videla ljudi, ki jih imam rada, zakaj sploh karkoli ustvarjati, si kopičiti materialne dobrine, če na koncu sledi smrt in tema. Že takrat sem vedela, da to ni pravi odgovor, ker dejansko zame ni imel nobenega smisla.

Vse v naravi kroži. Iz enega agregatnega stanja v drugega (voda, para, led…), vse v naravi spreminja obliko (rastlina, cvet, sadež, seme, nova rastlina) vsako živo bitje, ki umre, je hrana ali gnojilo drugemu živemu bitju in na takšen način živi dalje. Energija je neuničljiva.

Prepričana sem, da je že vsak izmed vas videl mrtvega človeka. Ob truplu dejansko začutiš, da je ostala samo lupina, da je nekaj velikega, močnega, svetlega odšlo iz tega bitja. Na pogrebih pogosto začutim srečno in zadovoljno dušo umrlega človeka, ki se je osvobodila starega, bolnega telesa in na drugi strani žalostne ljudi, ki vidijo samo mrtvo telo z mislijo, da bodo tudi oni nekoč umrli. Takrat se je smiselno vprašati ali dejansko jočemo za tem človekom ali se jočemo zaradi lastne minljivosti?

Smrt ni konec, govorim iz lastnih izkušenj. Podoživela sem že ogromno svojih smrti, prehodov na drugo stran in ob tem se pogosto spomnim šale, ko se dva dojenčka, dvojčka, pogovarjata v trebuhu in eden drugega sprašuje: »A ti misliš, da dejansko obstaja življenje izven tega«?

Včasih me duše poiščejo, da jim pomagam pri prehodu na t.i. drugo stran, včasih me pocukajo za rokav, da predam sporočilo njihovim dragim, ki žalujejo za njimi in jim v svoji žalosti ne dovolijo, da se jim približajo, jim pokažejo da so tukaj, bližje kot kdaj koli.

Sedaj se bo kdo vprašal, ali je potem prav, da smo žalostni. Seveda je prav, to je normalen proces, saj človeka ne bomo mogli več objeti, ga videti v fizični obliki, ampak v meditaciji se lahko pogovarjamo z njim, lahko čutimo njegovo energijo, njegovo prisotnost. To je izjemna tolažba. Človek, ki ga imamo radi ni izginil, samo spremenil je svojo obliko in odvrgel vse, kar je minljivo in začasno. Postal je svetloba.

Kot otroka me je bilo izjemno strah teme. Videla in čutila sem vse te energije in resnično sem bila v smrtnem strahu, ker nisem vedela, kaj se dogaja. Poleg tega se z nikomer nisem mogla o tem pogovarjati, saj so mi vedno rekli – da ni nič in da se mi to samo dozdeva. Šele, ko sem začela iskati rešitve, brati literaturo, se povezovati z ljudmi, ki s tem ukvarjajo – takrat sem doživela veliko olajšanje. Ja, obstaja svet, ki je vzporeden temu fizičnemu svetu in z razlogom imam že od malega vstop vanj. Moja duša je vedela, da potrebujem vse te izkušnje zase in seveda za vse ljudi s katerimi delam.

Zaradi vseh teh spoznaj in izkušenj nekako ne morem več živeti povprečnega življenja. Ne zanima me luksuz, ampak pristni odnosi. Ne zanimajo me površinski pogovori, ampak pogovori, pri katerih se dotaknem človeške duše. Ne zanima me cenenost množične proizvodnje, ampak pristnost neokrnjene narave. Ne zanimajo me ljudje, polni samih sebe in svojih dosežkov, ampak sproščeni, veseli ljudje povezani s svojim izvorom.

Zanimajo me ljudje, ki ustvarjajo iz svoje duše, ljudje, ki živijo svoje poslanstvo, ljudje, ki se zavedajo, da smo vsi eno in skupaj v tem, ljudje, ki pomagajo, brez da bi za to želeli karkoli v zameno. Zanimajo me ljudje, ki širijo radost in svetlobo, ljudje, ki se zavedajo svoje večne narave in ljudje, ki so že v času življenju presegli smrt.

Smrt ni konec in ko to dojamemo, postanemo svobodni.

dav

Uncategorized

POT DO SREČE

Pred nekaj dnevi sem gledala dokumentarec od Paris Hilton – ene izmed najbogatejših ljudi na svetu, ki živi v tesnobi, muči jo nespečnost, obsedena je s tem, da bi zaslužila milijardo, s katero bo svoji družini dokazala, kako sposobna je.

Zakaj omenjam ravno njo? Ker je idol mnogih ljudi, ki mislijo, da slava in bogastvo prinašata srečo.

Na žalost oz. po mojem mnenju na srečo, nas nič zunanjega ne more trajno in resnično osrečiti.

Sreča je osvobojenost od zunanjega. Sreča je svoboden pretok energije v nas. Sreča je neomajna vera v to, da se vse dogaja z razlogom in da bo iz vsega nastalo nekaj dobrega.

Zakaj nas nič zunanjega ne more dejansko in za vedno osrečiti? Ker je vse začasno in minljivo. Naša duša pa je večna.

Mislimo, da nas bo osrečil popoln partner, a ker mi nismo popolni, iz partnerja potegnemo vse kar se skriva v nas – dobro in seveda tudi slabo. In pri slabem se začne začaran krog, ki nas, če ne delamo na sebi, ne razumemo delovanja energij – vodi v vedno bolj neprijetna čustva in dogodke.

Mislimo, da nas bo osrečil nov avto, novo oblačilo, vse mogočne materialne dobrine. A te nas osrečijo samo začasno. Sčasoma vse to izgubi svoj čar, mi pa iščemo vedno nove stvari in ljudi, ki bi nas osrečili.

Zato je edina pot do prave sreče, da jo najdemo v sebi. Ampak kako?

Odgovor na to kompleksno vprašanje je zelo preprost. Z vsakodnevno hvaležnostjo za vse, kar se nam zdi samoumevno. Samo pomislimo, kakšno bi bilo naše življenje brez vseh teh samoumevnih stvari. Sonce, voda, svež zrak, zvezde, čista voda, streha nad glavo, mehka postelja, ljudje, ki jih imamo radi, elektrika, internet, naša kreativnost, naše pridne roke, naše oči, ki vidijo, zemlja, ki bogato obrodi, narava, ki nas obdaja … to ima večina, ampak, ali se sploh zavedamo, kaj vse že imamo?! Bi opazili, če tega ne bi več imeli?

Srečo najdemo tudi s tem, da na vse v življenju gledamo kot na čudež. Z razumevanjem, da smo vedno varni in vodeni. Z zavedanjem, da smo večne duše, ki so se prišle spoznavat na oder življenja, enkrat v komedijo, drugič v dramo, naslednjič v tragedijo, znanstveno fantastiko, pustolovski film … vedno pa smo igralci, ki se lahko samo z razumevanjem tega, da igramo neko vlogo – zares osvobodimo.

Vsi sovražniki izginejo, ko nehamo biti sami sebi sovražnik in se vzljubimo prav takšni kot smo, z zavedanjem, da lahko vedno spremenimo na sebi vse, kar nam ne služi na naši poti do sreče.

Če bi se resnično zavedali vsega tega, ne bi imeli nikoli več potrebe po oklepanju česarkoli – kajti oklepanje je tisto kar nas dejansko ne spusti do naše notranje osvoboditve in resnične sreče.

Zato se pot do sreče vedno začne z delom na sebi, z raziskovanjem sebe, z razumevanjem sebe.

Naša sreča je naša svobodna izbira.

afirmacije

KAKO PRESEŽEMO ZAVIST?

V življenju gremo vedno znova skozi različne procese. Učimo se razumeti sebe, druge in svet. Osnova, da lahko razumemo karkoli, je razumevanje samega sebe, razumevanje dogajanja v sebi in razumevanje svojih čustev.

Naša čustva so pokazatelj tega, kako močno živimo v skladu s svojo dušo. Naša duša je čista svetloba in ko smo v neprijetnih občutkih, je to samo dokaz, da se naša duša ne strinja s tem. Svetloba je lahkotnost, svoboda, mir, zaupanje in duša se najbolje počuti v takšnih energijah.

Torej, zakaj smo zavistni?

Ker imamo občutek, da je pomanjkanje in ne verjamemo v obilje.

Ker se počutimo nemočni in ne dovolimo svoji moči, da pride na plan.

Ker se ne zavedamo, da smo energija, ki se lahko vedno znova poveže s svojim izvorom moči.

Ker imamo občutek, da smo sami.

Ne zavedamo se, da nam naša lastna zavist preprečuje, da bi se povezali z občutkom obilja, s svojo lastno močjo, z zaupanjem. Kar ne privoščimo drugim ljudem, ne bomo sami nikoli imeli, pa naj bo to uspeh, denar, zdravje, ljubezen, svobodo, karkoli.

Naredite test – vprašajte se, kaj si v svojem življenju želite. Lahko napišete, lahko samo v mislih naštejete. Potem se vprašajte, ali poznam koga, ki ima vse to, kar si želite. Izberite več ljudi. Takšne, ki jih imate radi in takšne, ki jih nimate. Potem pa vsakega posebej preverite, če jim to privoščite.

Zatem naredite še preprosto vajo. V mislih osebi, ki ji ne privoščite recite – Jaz sem ti. Ti si jaz. Kar privoščim tebi, privoščim sebi. Kar ne privoščim tebi, ne privoščim sebi. Oprosti. Želim ti vse najboljše, želim ti ves uspeh, zdravje, bogastvo tega sveta. Vem, da je na tem svetu za vse dovolj vsega.

Rešitev je torej, da iz srca privoščite vsem okrog sebe, vse kar si želijo. Ne ukvarjate s tem, na kakšen način so prišli do tega, kako ravnajo s tem, ampak si preprosto recite – To je njihovo, jaz jim privoščim vse, kar si želijo.

Ko boste to lahko izgovorili iskreno in iz srca, bo to, kar si vi želite, z veliko lahkoto prišlo k vam, saj boste odstranili ovire, ki vam ne dopuščajo tega.

Se zavedate, da v tem stvarstvu ne obstajajo napake? Vse je v skladu z našo energijo. Vse se dogaja točno tako, kot je treba.

Vso stvarstvo je magnet – kar je v meni – to pritegnem k sebi.

Ampak to je najlepša in najboljša informacija, kar jih boste kdaj koli slišimo. Če želimo spremeniti svojo realnost, je potrebno reprogramirat svoje magnete za to, kar si želite.

Zato vam pri zavisti predlagam naslednje afirmacije, ki pa jih je potrebno začutiti, da bodo delovale.

  • Verjamem, da je okrog mene polno obilja.
  • Verjamem, da za vsakega obstaja pravo mesto, prava pot in pravi način.
  • Vse se dogaja točno tako, kot je treba.
  • Vsak, ki mu nekaj uspe, nam pokaže, da je nekaj mogoče.
  • Verjamem v svojo moč in v svoje sposobnost.
  • Verjamem, da imam vso podporo tega stvarstva, ko je moja namera jasna in močna.
  • Vem, kaj si želim in si to iz srca privoščim. Prav tako pa tudi vsem drugim.

Čas je, da se osvobodimo vsega, kar nas omejuje na naši poti do sreče. Duša si želi biti srečna. Mi pa smo tisti, ki si to lahko omogočimo.

Uncategorized

Mir se pričenja z nami

Velikokrat me kdo vpraša, kako sem lahko tako mirna. Odgovor je sila preprost. Z delom na sebi, z razumevanjem sebe in s sprejemanjem sebe se začnemo zavedati SEBE in svoje izjemne moči.

Dejstvo je, da se zunaj nas ne nahaja nič, kar ne izhaja iz nas. Iz naših prepričanj smo si ustvarili svet okoli sebe, ljudi okoli sebe in prav vse situacije, ki se nam dogajajo. Tako je, naša prepričanja so naša čarobna palica.

Kje pa smo dobili ta svoja tako zelo pomembna prepričanja? Z nekaterimi smo prišli na ta planet, večino pa smo pridobili od svoje družine, prijateljev, učiteljev in širše družbe. Naša prepričanja so preprosto misli, ki smo si jih ali pa so nam jih pogosto ponavljali, zato smo jih sprejeli za svoje in so seveda pomemben del naše identitete.

Za nas pa je pomembno, če nam naša prepričanja dajejo mir, radost in ljubezen.

Na žalost so zelo redki tisti, ki so bili pozorni na svoja prepričanja in so si iz njih ustvarili takšna, ki jim služijo. Ampak to so ljudje, ki živijo svoje sanje. Ljudje, ki imajo čudovite odnose. Sočutni ljudje, ki ne padajo v drame drugih, ljudje, ki se zavedajo, da si svoje življenje ustvarjajo sami ali preprosto rečeno – svobodni ljudje. Zame so svobodni ljudje tisti, ki se zavedajo čarobne moči svojih prepričanj in jih znajo spremeniti v takšne, ki jim resnično maksimalno služijo v življenju. Ko ozavestijo misel se vprašajo: Ali mi ta misel služi z namenom, da se moje življenje izboljša? Ali se mi ob tej misli prebudijo prijetna čustva? Če ne, me resnično zanima, zakaj bi se oklepali nečesa, kar nam ne služi. In potem zaslišim: Ampak to vedo vsi, to se vsem dogaja … Pa si ponovno poglejte vse te ljudi. Si želite biti takšni? Si želite imeti takšne odnose? So srečni, izpopolnjeni, mirni? Se v njihovi družbi dobro počutite?

Seveda niso samo naša prepričanja tista, ki se jih oklepamo. Oklepamo se služb, ki jih ne maramo, oklepamo se partnerjev in prijateljev, ob katerih se ne počutimo dobro, oklepamo se celo restavracij, ki nam strežejo slabo hrano … Zakaj? Samo zato, ker se bojimo sprememb. Prepričanje – zagotovo je lahko še slabše – je ubilo mnogo sanj. A to prepričanje z lahkoto spremenimo v ZAGOTOVO JE LAHKO VELIKO BOLJŠE. Kaj ni čisto drugačen občutek, ko izgovorimo pozitivno misel, namesto negativne? Zakaj? Ker se takrat naša duša strinja z nami in ko smo povezani s svojo dušo, se počutimo dobro.

Poskusite en dan vsako negativno misel, ki jo dobite, zapisati na papir in jo spremeniti v pozitivno misel. Opazujte, kako se počutite, ko zapisujete prvo varianto in kako se počutite, ko zapisujete drugo varianto. Razlika je kot noč in dan.

Na takšen način lahko postopoma začnemo spreminjati svoje življenje. Obstaja pa še en hudo pomemben detajl. Naše misli ustvarijo čustva, čustva pa so tista, ki vibrirajo, kar pomeni, da so čustva tista, ki potem zares ustvarjajo našo realnost.

Naši notranji strahovi, jeza, žalost ali pa po drugi strani ljubezen, hvaležnost, radost se realizirajo v situacijah, ki nam ta čustva in občutke potrjujejo.

Tako preprosto je vse skupaj. Drugi ljudje vam torej nič ne delajo, ampak samo iz vas potegnejo to, kar se v vas skriva. Vprašanje, ki sledi je: Ali naj potem zatrem jezo, ki mi jo nekdo povzroči? Ne, ozavestite, kaj se dogaja v vas, ozavestite, da se ta jeza (ali karkoli drugega) želi izraziti s pomočjo nekoga. Ta jeza je lahko potlačena žalost, nemoč, občutek manjvrednosti, strah, frustracije … pač nekaj, kar niste ozavestili in se pomirili sami s seboj.
Nihče nam nič ne dela, vse si počnemo sami.

Z meditacijo ozavestimo vsa svoja potlačena čustva in jih sprejmemo kot lekcijo, brez da imamo nepotrebne drame z drugimi ljudmi. Tudi drugi ljudje nas ne morejo sprovocirati s svojimi dramami, ker jih razumemo, zakaj tako reagirajo in se ne spuščamo na njihov nivo, ampak jim preprosto, na miren način dovolimo, da izrazijo kaj se dogaja v njih. Ne boste verjeli, ampak na takšen način se tudi oni osvobodijo in dojamejo, da vsa ta drama nima nikakršnega smisla.

Naš notranji mir nam torej kaže, da smo pomirjeni sami s seboj, da imamo globoko razumevanje do sebe in s tem do vseh okoli sebe. Mir se pričenja z nami.

Uncategorized

MUDRE

Mudre so položaji rok, s katerimi lahko spreminjamo energijo v svojem telesu.
Palec predstavlja element ognja, kazalec element zraka, sredinec eter, prstanec element zemlje ter mezinec element vode. Zavedati se je potrebno, da je mudra zunanji prikaz tega, kar naredimo s svojim razumom in v svojem srcu. Če vsemu temu dodamo še vizualizacijo in afirmacijo, dobimo izredno močno orodje, ki nam pomaga pri doseganju željenih ciljev.
Tokrat bomo spoznali štiri učinkovite mudre. Izvajamo jih v sedečem položaju z zravnano hrbtenico ter sproščenim dihanjem. Vse položaje rok delamo z obema rokama. Idealno bi bilo, da v mudri ostanemo 30 – 45 min, lahko pa tudi 3x na dan po 15 min.

PRANA MUDRA

PRANA MUDRA je mudra, ki nas napolni z energijo ter v našem telesu prebudi zdravilne lastnosti. Pomaga pri pomanjkanju vitaminov A, B, C, D, E in K, krepi imunski sistem, lahko jo uporabljamo, ko imamo težave z očmi. Uravnava občutek lakote in žeje, krepi moč osredotočanja na to, kar želimo, vrača nam zaupanje vase, potrpežljivost ter pozitivna čustva.
Prano mudro izvajamo tako, da stisnemo skupaj palec prstanec in mezinec, kazalec in sredinec pa iztegnemo.

VARUNA MUDRA

VARUNA MUDRA je mudra, ki uravnava element vode v telesu. Lahko jo izvajamo tudi med hojo. Ta mudra nam ureja prebavo, pomaga pri težavah s kožo, pomaga pri težavah s krvjo, ledvicami in mehurjem. Pomaga pri dehidraciji, suhih očeh, suhi koži, suhih laseh in če izgubimo okus.
Varuna mudro izvajamo tako, da stisnemo skupaj palec in mezinec, ostale prste iztegnemo.

SURJA MUDRA

SURJA MUDRA je mudra, ki povečuje element ognja v telesu. Izboljšuje metabolizem, pomaga pri hujšanju, krepi imunski sistem ter krepi vid. Pomaga nam, ko nimamo vizije oz. se ne znamo odločiti za pot.
Surjo mudro izvajamo tako, da s palcem prekrijemo pokrčen prstanec, ostali prsti so iztegnjeni.

APANA MUDRA

APANA MUDRA je čistilna mudra, ki iz nas izloča strupe in odpadke ter s tem preprečuje bolezni. Krepi jetra in žolč ter s tem ravnovesje in harmonijo. Izboljšuje prebavo.
Pri tej mudri stisnemo skupaj palec, sredinec in prstanec, kazalec in mezinec pa iztegnemo.

Uncategorized

PRIDI MALO MIMO, DA SE NAPOLNIM S TVOJO POZITIVNOSTJO…

dav

… je stavek, ki ga poslušam že odkar pomnim.
Pred leti, ko sem bila na branju svojega življenjskega poslanstva, sem izvedela, da je moja glavna naloga prebuditi radost v ljudeh, ker sem, kot se je izrazila gospa, človek, ki nosi sonce v srcu. To sem seveda že vedela, saj sem pogosto videla, kako ljudje poleg mene postajajo vedno bolj veseli, optimistični ter iskreni do sebe. Ko si človek dovoli biti to, kar je, se v njem avtomatsko prižge občutek svobode in seveda radosti.
Od kod prihaja pozitivnost? Preprosto iz zaupanja. Iz vere, da sila, ki te je ustvarila ve, kaj se mora zgoditi in da se vse dogaja v tvoje najvišje dobro.
Kaj je najhujše, kar se ti lahko zgodi? Smrt? Trpljenje? Po mojem mnenju životarjenje, življenje v katerem ne vidiš smisla. Negativnost. Najhujše trpljenje si zadajamo s svojimi mislimi, frustracijami, strahovi, omejitvami in nevero. V obup nas spravlja občutek, da smo sami in da nimamo podpore. Vse to si ustvarimo, ker dovolimo mislim, ki jih ne želimo, da nam rojijo po glavi, ker se ne znamo, ne želimo in nočemo premakniti v lepši svet. Smrt ob tem sploh ni nekaj slabega, ampak je odrešitev. V regresijah in meditacijah sem podoživljala svoja prejšnja življenja in tudi svoje smrti. Občutila sem prehod iz fizičnega v stanje breztelesnosti, v svetlobo in zato lahko mirno rečem – smrt je precenjena, življenje pa podcenjeno.
Trenutek v katerem se ustaviš, začutiš vdih in izdih, umiriš pogled ali zapreš oči, občutiš zvoke, občutiš zrak – tu se nahaja središče naše moči, obvladovanje življenja in hkrati prepustitev. Misli ni, ker so se stopile v dihanju in v popolni predaji trenutku. Imaš telo, a ga ne čutiš. Občutiš vse kar se dogaja, a nisi vezan na te občutke. Popolnoma se izgubi potreba po nadzoru in spreminjanju. To je osvoboditev. Si in nisi. Povezan z vsem, a hkrati z ničemer. Hkrati telo in svetloba. Center čiste radosti.
Zato je radost pretočnost telesa, duha, misli in čustev. Je konstantno delo na sebi. Je zlitje s sedanjim trenutkom. Je živeti svoj kreativni potencial.
Torej, ko pridem malo mimo s svojo pozitivno energijo, te v bistvu samo spomnim, da si tam nekje pozabil nase in da tvoja duša hrepeni po tem, da se spet najdeta.

Uncategorized

Zakaj je za nas življenjskega pomena, da živimo sebe?

dav

Ste vedeli, da čustvo radosti sproži v možganih iste centre kot odmerek kokaina? Ste vedeli, da čustvo radosti nima nobenih stranskih učinkov in da je popolnoma zastonj?
Ko uporabljamo svoj ustvarjalni potencial, ko uživamo v svojem delovanju se v naših možganih sproža dopamin in zaradi tega smo še boljše volje, imamo več energije, več motivacije, osredotočenosti, lažje razmišljamo in imamo več domišljije.
Torej je za vse nas resnično življenjskega pomena, da delamo to, kar nas zares veseli in tudi, da se naučimo uživati v vsem, kar počnemo. Posledica tega je, da čutimo strast in smo konstantno v sedanjem trenutku.
A zakaj je premalo ljudi na tem svetu resnično srečnih? Ker so se predali. Ker so pozabili na svoje želje. Ker niso poskusili vsaj še enkrat. Ker so pozabili, da so oni tisti, ki usmerjajo svoje življenje. Ker so pozabili, da stvari dolgoročno ne osrečujejo. V neki raziskavi o vplivu denarja na srečo so ugotovili, da denar vpliva na naše zadovoljstvo samo do trenutka, ko pomaga nam in naši družini zagotoviti osnovne potrebe. Dodaten denar pa nima vpliva na naše zadovoljstvo.
Resnično smo torej lahko srečni samo, če živimo svoje poslanstvo – kar nam sproži globoko notranjo motivacijo – in ob tem izkoriščamo svoje talente, ki so nam bili položeni v zibelko. Bolj preprosto rečeno – naše poslanstvo je tisto, katerega bi opravljali tudi brez plačila, ker nas že samo to, da ga opravljamo, maksimalno zadovoljuje. Tudi nesebična dejanja so za nas izredno koristna, saj nam dajejo globok občutek smisla.
Zdaj nimamo več izgovorov, da nismo srečni. Vemo, kaj je potrebno storiti in če tega ne storite, vsaj nehajte obremenjevati druge s svojim nezadovoljstvom in se raje posvetite svojemu dihanju. In svet bo takoj lepši.

Uncategorized

KRČNE ŽILE IN KAKO JIH PREPREČIMO

dav

Nikoli ne bom pozabila moje stare mame, ki je živela na kmetiji, delala od jutra do noči ter imela tako zdelane noge, da so se ji videle prav vse žile. Podobno sliko sem videla pred dnevi – žensko pri štiridesetih, kratkim mini krilom, deset centimetrskimi petkami in seveda krčne žile ob katerih te zaboli srce.

Najpogostejši vzrok za krčne žile so slabotne stene žil, ki povečini nastanejo zaradi slabotnega tkiva celotnega organizma. Če niso razširjene, vijugave, rahlo odebeljene in izbočene, ne gre za krčne žile. Poleg izrazito spremenjenih ven, varic, se na nogah pojavljajo tudi zelo tanke pajkaste, metličaste ali mrežaste razširitve in druge drobne rdeče ali modre vene. (https://www.avogel.si/krcne-zile.php)

Zato sem se odločila, da pogledam, kaj so vzroki te tegobe. Ti so: Ne znamo sprejemati ljubezni. Ne dovolimo si iti naprej, občutek ujetosti, prestrašenost, nemočnost, občutek, da nimamo nobene podpore in da ne glede na to, karkoli naredimo, se ne zgodi nobena sprememba. Občutek, da živimo v laži in da ne izkoriščamo svojega polnega potenciala. Preveč pritiska, stresa in odgovornosti. Občutek, da nosimo preveč bremen, tako da jih noge ne morejo več podpirati. Razočaranje, posebej glede naše zaposlitve. Na kratko: obtičali smo v položaju, ki ga sovražimo, malodušje, izčrpanost in preobremenjenost.

Ko se zavedamo vzrokov svojih težav, se lahko lotimo sprememb. Louise L. Hay priporoča afirmacijo: Stojim v resnici. Živim in gibljem se v radosti. Ljubim življenje in svobodno krožim. To afirmacijo si večkrat dnevno ponavljamo in poskušamo čimbolj začutiti vsako besedo ter najti radost in občutek svobode v sebi.

Tudi prehrana je zelo pomembna, zato nam Naturopatski priročnik za samopomoč priporoča vranični jedilnik, v katerem naj bodo proso, kalčki, cimet in ajda ter odsvetuje banane, krompir, koruzo, pšenico, paradižnik, korenje, bučo in mlečne izdelke. Stene žil krepijo tudi borovnice.

Eterična olja, ki nam pomagajo so: limonska trava, cipresa, limona in smilj, ki jih razredčene z nosilnim oljem nanašamo na krčne žile pa tudi aromaterapija nam pomaga pri spremembi naših omejujočih prepričanj.

Simon Ašič priporoča mazilo gabeza, divjega kostanja, ognjiča in repika ter čaj divje mačehe, divji kostanj in slezenovec. Prav tako tudi pitje jabolčnega kisa dve žlički v kozarcu vode trikrat dnevno.

Kot učiteljica joge vam priporočam naslednje jogijske vaje, ki spodbujajo delovanje krvnega obtoka: pozdrav soncu, noge ob steni, sveča, stoja na glavi …
Ne pozabimo na 15 minut sporočenega dihanja in meditiranja, pri katerem bomo ozavestili svoje omejitve, spremenili prepričanja, ki nam ne služijo ter se osvobodili vseh notranjih napetosti, ki nam krčne žile povzročajo.

Nobena težava ni nerešljiva in zgodi se nam izključno zato, da prebudimo ves svoj kreativni potencial, da najdemo najboljšo možno rešitev. In zagotovo jo bomo našli.

Uncategorized

ODPIRAM SE REŠITVAM

Čas je, da popolnoma spremenimo svoj način razmišljanja. Obsedenost s težavami jih ustvarja še več, saj naša pozornost ni usmerjena v reševanje. Če se zavedamo, da je vse energija, se boste zagotovo strinjali, da je energija rešitve drugačna kot energija problema. Ko na nekaj gledamo, kot na nerešljivo težavo, se ob tem ne počutimo dobro. Če pa samo spremenimo pogled na to in si rečemo, da za ta izziv zagotovo obstaja rešitev, potem se ob tem počutimo dobro, saj občutimo moč, da bomo to rešili oz. se bo našel način, da se to razreši.
Ko smo usmerjeni v rešitev se počutimo dobro. Navdaja nas optimizem in s takšno energijo k sebi pritegnemo rešitve v obliki ljudi, informacij in navdihov. Vsak izziv je priložnost, da osebnostno zrastemo, da se naučimo soočati s svojimi čustvi in s predeli v nas, ki jih še ni dosegla svetloba. Naše umske in čustvene blokade se spremenijo v telesne težave in bolezni. Zato je zelo pomembno, da si ob težavah, boleznih … ne pretvarjamo in sami sebe preprečujemo, da tega ni, ampak si rečemo, ok, očitno spet lahko duhovno zrastem in ta trenutna ovira mi bo pri tem pomagala. Odpiram se rešitvam. Lahko se predstavljate, da vdihujete rešitev, lahko greste do vhodnih vrat in Rešitev povabite noter, lahko si omislite namišljenega prijatelja z imenom Rešitev, si to besedo napišete ali vtetovirate na roko. Pomagalo nam bo karkoli ob čemer se bomo dobro počutili in se mimogrede ob tem še zabavali.
Če je naše prepričanje, da se res vse dogaja z razlogom, v naše najvišje dobro, potem postane naša vera neomajna. Zaupamo in počutimo se odlično. Vsak izziv sprejmemo kot najboljšega prijatelja in vsaka rešitev v nas prebudi novo moč. Ko se odprem rešitvam se odprem neskončnim potencialom v sebi.